Aktualno


  Varuh pravic živali

Pobuda za spremembo zakona o zaščiti živali v zvezi s transportom

Varuh pravic živali je dne 30. junija 2005 poslal vladi RS spodnjo pobudo za spremembo zakona o zaščiti živali v zvezi s transportom živali.

Zadeva: pobuda za spremembo 44. člena Zakona o zaščiti živalih

Spoštovani!

Zastopam Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice, Ostrožno pri Ponikvi 26, 3232 Ponikva. Kopijo pooblastila prilagam.

Zakon o zaščiti živali (ZZZiv-UPB1) v poglavju Prevoz živali (členi od 16 do vključno 17) ureja tudi prevoz živali. V okviru tega poglavja določa pogoje, ki morajo biti izpolnjeni za prevoz živali. Prepoveduje tudi neustrezen prevoz živali in v kolikor so prepovedana ravnanja v zvezi s prevozom storjena naklepno in nastanejo posledice iz 4. člena ZZZiv-UPB1, se šteje, da gre za mučenje živali. Splošne in posebne pogoje prevoza živali določa Pravilnik o pogojih in načinu prevoza živali, ki med drugim določa tudi način prevoza, obveznosti organizatorja prevoza in prevoznika in mednarodni prevoz.

V 44. členu istega zakona je določeno, da policisti v primeru prevoza blaga in pošiljk živali brez ustreznih dokumentov ali v nasprotju z določbami 12. člena ZZZiv-UPB1 ali v primeru mučenja živali, zadržijo živali oziroma pošiljko in prevozno sredstvo ter o tem takoj obvestijo pristojnega inšpektorja. Zadržanje oziroma omejitev gibanja lahko traja največ dve uri.

Ureditev, ki je določena v 44. členu ZZZiv-UPB1 in po kateri lahko policija zadrži živali oz. pošiljko ali prevozno sredstvo oz. omeji gibanje, če so tam navedeni pogoji izpolnjeni, samo dve uri je po mnenju društva protiustavna ter neetična in sicer iz razlogov, ki so navedeni v nadaljevanju.

1. Ustava v 72. členu določa, da varstvo živali pred mučenjem ureja zakon. To pomeni, da ustava stoji na osnovnem načelu, da mučenje živali ni dovoljeno in da zakon določa, kako se to mučenje prepreči.

2. Na podlagi omenjene ustavne določbe je Državni zbor sprejel že omenjeni Zakon o zaščiti živali. Zakon ima mnogo zelo pomembnih določb, ki so v funkciji zaščite živali, vendar pa ima med drugim tudi mnogo določb, ki za živali niso dobre in ne pomenijo zaščite pred mučenjem, nasprotno, te določbe celo dovoljujejo mučenje oz. trpljenje živali, kar je nesprejemljivo (poskusi na živalih, lov, živinoreja, klavništvo…)

3. Ena izmed spornih zakonskih določb je tudi že omenjena določba 44. člena ZZZiv-UPB1, ki med drugim določa, da lahko policija zadrži živali med prevozom oz. omeji gibanje za največ dve uri, če npr. zazna mučenje živali med prevozom, pri čemer je seveda takoj dolžna obvestiti o tem pristojnega inšpektorja.

4. Kaj je mučenje živali v obravnavanem pogledu, je določeno v 17. členu ZZZiv-UPB1. Ena izmed oblik mučenja (prva alineja) je tudi prevoz živali, ki niso sposobne za prevoz npr. bolne, poškodovane živali ali novorojene živali, pri katerih popkovina ni povsem zaceljena, če je to storjeno naklepoma, razen izjemoma, ko to določa sam zakon.

5. Če se torej naklepoma prevažajo poškodovane ali novorojene živali, ki se jim popkovina še ni zacelila, gre za mučenje živali. Mučenje živali je kaznivo dejanje po Kazenskem zakoniku. Ne glede na kaznivost takšnega ravnanja, pa živali močno trpijo. Ni si mogoče zamisliti, kako lahko trpi med prevozom poškodovana, bolna ali pa novorojena žival, ki se ji popkovina še ni zacelila.

6. Policist tako med opravljanjem svojega dela ustavi vozilo, ki prevaža poškodovane živali oz. novorojene živali in niso izpolnjeni pogoji za takšen prevoz. Pred sabo ima mogoče več živali, ki so poškodovane in močno trpijo. Policist takoj, kot mu je to zakonska dolžnost, obvesti pristojnega inšpektorja, v konkretnem primeru veterinarskega. Če veterinarski inšpektor pride, prevzame zadevo v svoje roke, pri čemer mora ravnati v skladu s 43. členom ZZZiv-UPB1 in poskrbeti za živali tako, da preneha mučenje oz. trpljenje. Živali so rešene, zanje je poskrbljeno, če seveda veterinarski inšpektor ravna v skladu z zakonom.

7. Kolikor pa v roku dveh ur veterinarskega inšpektorja ni, preneha zadržanje živali oz. omejitev gibanja in prevoz se lahko nadaljuje. Vozilo s poškodovanimi, bolnimi oz. novorojenimi živalmi nadaljuje z vožnjo, trpljenje in mučenje živali se nadaljuje, namesto, da bi se končalo. Ker je takšen prevoz dovolila država Republika Slovenija je ta s tem tudi dovolila nadaljnje mučenje oz. trpljenje živali, kar je nesprejemljivo in neetično.

8. Država bi morala preko svojega inšpektorja v roku dveh ur poskrbeti, da preneha trpljenje oz. mučenje živali pri prevozu. Tega ni storila, če se veterinarski inšpektor v tem roku ni zglasil na kraju dogodka oz. tam, kjer je zadržan prevoz živali. Zato je potrebno sporno ureditev spremeniti in zagotoviti, da se bo takšno trpljenje in mučenje živali v vsakem primeru nehalo, ko ga bo policija zaznala oz. ugotovila ali takoj po tem.

9. Zato se predlaga, da se 44. člen ZZZiv-UPB1 tako spremeni, da se določi, da v kolikor pristojni inšpektor ne pride v roku dveh ur, da njegova pooblastila prevzame policija. Torej, policija bi bila tista, ki bi opravila postopek in bi v izrekla ukrepe, s katerimi bi zaščiti živali. Pregled prepovedanih dejanj pri prevozu (17. člen ZZZiv-UPB1 oz. določbe Pravilnika o o pogojih in načinu prevoza živali), torej dejanj, ki so posledično lahko mučenje oz. trpljenje živali, kaže na to, da gre v glavnem za takšna ravnanja oz. pogoje, ki jih lahko kontrolira tudi policija že takoj sedaj oz. jih lahko kontrolira po ustreznem usposabljanju. Mnogo je namreč določb, ki se nanašajo na razne izmere oz. merilne podatke in podobno, za kar ni potrebno neko posebno strokovno znanje.

10. V kolikor pa se oceni, da 9. točka te pobude ni uresničljiva, pa se predlaga, da se rok dveh ur črta iz 44. člena ZZZiv-UPB1 in se določi, da zadržanje prevoza oz. gibanja traja do prihoda pristojnega inšpektorja. Bistveno je namreč to, da se prepreči, poleg trpljenja in mučenja živali do kraja dogodka, trpljenje oz. mučenje živali, ki bi izviralo iz nadaljevanja prevoza. Seveda pa bi bilo potrebno zagotoviti takojšen prihod veterinarskega inšpektorja na kraj dogodka, saj lahko živali trpijo oz. so mučene tudi če vozilo stoji.

11. Od mnogih ljudi je slišati, da marsikateri veterinarski inšpektor zaščite živali ne jemlje dovolj »resno«. Pri prevozih živalih je bistvenega pomena, da veterinarski inšpektor takoj po obvestilu policije pride na mesto, kjer je zaustavljen prevoz živali in da takoj odredi vse potrebne ukrepe, če ugotovi, da so živali v okviru prevoza mučene oz. trpijo ali da niso izpoljeni pogoji, ki jih za prevoz določata ZZZiv-UPB1 oz. Pravilnik o o pogojih in načinu prevoza živali. Zato bi bilo potrebno, da se sprejmejo ukrepi, da se zagotovi takojšen prihod veterinarja na kraj dogodka. Mogoče bi bilo dobro, da bi veterinarske oblasti na določenem območju določile veterinarskega inšpektorja, ki bi bil zadolžen za takojšen prihod na kraj zaustavitve prevoza in bi bilo to prioritetno, torej bi imelo prednost pred vsemi drugimi naloga inšpektorja. Gre za neke vrste »dežurnega inšpektorja«, ki bi bil policiji dosegljiv 24 ur na dan za potrebe izvedbe ustreznega postopka pri prevozih živali. Seveda bi to veljalo v primeru, če bi se obdržala ureditev, da je pristojni inšpektor tisti, ki izvede postopek nadzora nad zakonitostjo prevoza živali in tega pooblastila ne bi dobila policija.

12. Ustava Republike Slovenije nalaga državnim organom skrb za živali. Kot že navedeno, 72. člen ustave v bistvu prepoveduje mučenje živali, zakon pa je tisti, ki mora poskrbeti za zaščitne ukrepe pred mučenjem. Tudi 44. člen ZZZiv-UPB1 mora ustrezati temu. Zato je nujno, da se zadnji odstavek tega člena, ki določa, da zadržanje oz. omejitev gibanja iz prejšnjega odstavka tega člena lahko traja največ dve uri, spremeni, saj dopušča v primeru, če pristojnega inšpektorja ni na kraj dogodka v postavljenem roku, mučenje živali, kajti prevoz z mučenimi živalmi se lahko nadaljuje, ker inšpektorja ni bilo na kraj dogodka. To pa pomeni, da ZZZiv-UPB1 v tem delu neposredno krši ustavo in je proti živalim, saj omogoča v določenih primerih mučenje oz. trpljenje živali. Spremeni pa naj se tako, da se ali podelijo policiji določena pooblastila ali pa se zagotovi takojšen prihod veterinarskega inšpektorja na mesto, kjer se odvija sporni dogodek, vse v smislu zgoraj navedenega.

13. Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice tako predlaga, da Vlada Republike Slovenije pripravi spremembe 44. člena ZZZiv-UPB1 oz. drugih predpisov v smislu zgoraj navedenega in te spremembe v obliki predloga zakona posreduje v sprejem Državnemu zboru.

14. Pri podrobnem pregledu določil 44. člena ZZZiv-UPB1 se je naletelo na nejasnost ali določila tega člena veljajo tudi za ravnanja, ki so kot »gola«, torej brez posledice mučenje, določena v 17. členu ZZZiv-UPB1. V teh določilih je namreč omenjen samo 12. člen, po mnenju društva pa bi tu moral biti obsežen tudi 17. člen. Ker temu ni tako, se predlaga, da Vlada Republike Slovenije pri pripravi sprememb v smislu 13. točke te pobude ali pa posebej pripravi spremembo 44. člena še tako, da se zadržanje živali oz. pošiljke, osebe ali prevoznega sredstva odredi tudi v primeru, če poteka neustrezen prevoz živali v smislu 17. člena, pa še ni podano mučenje živali.

15. Ta pobuda ima status pobude iz 45. člena ustave in vas zato prosim, da me obvestite, kaj boste storili z njo.

Lep pozdrav.

Varuh pravic živali
S tem ne izgubite ničesar, saj sicer ta denar ostane državi
Prispevajte sredstva in pomagajte živalim
Včlanite se v društvo in pomagajte živalim
Naročite se na brezplačne
e-novice društva!

Odjava