Aktualno


 Spremljajte nas na FB

  Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice

Upravni spor v povezavi z odvzemom 200 osebkov rjavega medveda, 20.12.2018

Alpe Adria Green je 19.12.2018 vložilo tožbo na Upravno sodišče proti Vladi Republike Slovenije s katero izpodbija Odlok, ki dovoljuje odvzem 200 osebkov rjavega medveda (Ursus arctos), od tega 175 z odstrelom in 25 zaradi izgub, do 30. septembra 2019, kar je do sedaj največ.

V postopku javne obravnave je Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice na osnutek Odloka podalo pripombe, kar je storilo tudi več drugih društev in posameznikov, ki nasprotujejo odstrelu medvedov, zavarovane živalske vrste po mednarodnih standardih, pravu Evropske Unije in zakonodaji Slovenije.



Javnost je bila z Odlokom seznanjena dne 23.11.2018 z objavo v Uradnem listu. Kljub podanim pripombam na osnutek Odloka v postopku javne obravnave, Ministrstvo za okolje in prostor na te ni odgovorilo pred sprejemom Odloka in utemeljilo zakaj je ohranilo predviden odvzem 200 medvedov iz narave. Svoj vsebinsko prazen odgovor na pripombe podalo šele naknadno, ko je bil Odlok že v veljavi in so se odstreli že začeli vršiti, to je 10.12.2018.

Rjavi medved spada med zaščitene vrste, zaradi česar morajo države članice EU vzpostaviti strog režim varstva, za odstopanje od tega pa morajo biti izpolnjeni posebni pogoji. Evropska Unija je regulirala to področje z namenom, da prepreči izgubo biotske raznolikosti in poskusi ublažiti upade v številčnosti populacij zavarovanih živalskih vrst, do katerih je že prišlo.

ZON določa: »Živali vrst, ki so zavarovane na podlagi tega zakona, se ne lovijo ne glede na uvrstitev vrst med lovne ali ribolovne v skladu z zakonom«. V skladu z sprejetim Odlokom pa odstrel izvršijo lovci na način, ki se v ničemer ne razlikuje od lova in število medvedov se določa v skladu z letnim prirastom, enako kot to določa Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za parkljasto divjad. To pomeni dopuščanje lova na de iure zavarovano vrsto, ki je skrito pod imenom odvzem iz narave, in živali zavarovane vrste s tem de facto uvršča med lovno divjad.

Ministrstvo za okolje in prostor umor 175 medvedov utemeljuje na argumentu družbene sprejemljivosti, saj je med lokalnimi skupnostmi, rejci in »nekaterimi predstavniki kmetijske stroke« še vedno »veliko nezadovoljstvo glede velikosti populacije velikih zveri «. Nadalje pa navaja, da je odnos splošne javnosti do velikih zveri pozitiven. Da bi lahko govorili o družbeni sprejemljivosti odstrela ne zadostuje, da se kot podlago vzame le mnenje dela družbe oz. ene izmed interesnih skupin, ki podpira odstrel v glavnem zaradi tega, ker ji medvedi povzročajo škodo (ki pa je krita s sistemom odškodnin).

Med metode za izboljševanje družbene sprejemljivosti strogo zavarovane živalske vrste ni možno šteti izključno metod za zmanjševanje populacije. Družbena sprejemljivost predstavlja dojemanje družbe o vplivu vrste na dobrobit človeka in njegovo rabo prostora, okolje in druge vrste ter se ocenjuje kot največje število osebkov neke vrste v nekem prostoru, ki je ob danem upravljanju populacije za človeka sprejemljivo . Kljub poudarjanju, da je število medvedov v Sloveniji naraslo , za družbeno sprejemljivosti sama velikost populacije ni relevantna, dokler ta ne vpliva na stališče ljudi ter njihovo sprejemanje vrste, saj ni odvisna od številčnosti temveč od povzročenih škod. Do izvedbe projekta skupine DinAlp Bear smo bili v osemletni nevednosti, da je populacija medveda narasla, ravno podatek o številu medvedov pa se sedaj uporablja za utemeljitev odstrela. Če bi številčnost odločilno vplivala na družbeno sprejemljivost, potem bi ministrstvo zaznalo tudi za 33% zmanjšano družbeno sprejemljivost, vendar se to ni zgodilo.

Pri medvedih je nihanje števila škodnih dogodkov povezano s količino obroda v gozdovih, krmljenjem in razpoložljivostjo odpadkov in hrane v bližini naselij, saj medvedi prvenstveno iščejo hrano v naravi, zato je povečevanje stikov predvidljivo (ko je pomanjkanje hrane v naravi) in ga je mogoče preprečiti s preventivnimi ukrepi. Povečevanje števila rjavih medvedov v njihovem naravnem habitatu pa ne povečuje števila konfliktnih incidentov z ljudmi.

Preventivni in sanacijski ukrepi usmerjeni na izboljševanje sobivanja ljudi z veliki zvermi pozitivno vplivajo na družbeno sprejemljivost in preprečujejo možnost nastanka konfliktov med ljudmi in živalmi. Vidni rezultati so bili zabeleženi že po posameznih razdeljevanjih opreme za zaščito pred medvedi in ozaveščanju v sklopu posameznih državnih projektov (zmanjšanje števila konfliktnih primerov, manjša izplačila odškodnin zaradi škodnih primerov). Kljub uspešnosti preventivnih in drugih ukrepov pa ravno oškodovanci sami mnogokrat ne izvršujejo dolžnostna ravnanja v zvezi z zaščito pred škodo povzročeno s strani živali (vzdrževanje ustrezne infrastrukture, napajanje električnih ograj, ki morajo biti pod stalno napetostjo ipd). Tako so živinorejci nezadovoljni zaradi škode in zahtevajo odstrel, država ga odredi, kar ne vpliva na obseg škode, vsakoletno pobijanje rjavih medvedov pa ne zmanjša nezadovoljstva. Ukrep tako ni učinkovit v smislu zmanjšanja škode oziroma pomiritve interesne skupine. Na eni strani se ministrstvo sklicuje na mnenje javnosti, po drugi strani pa javno mnenje pomaga oblikovati z zavajanjem, da odstrel na podlagi Odloka zmanjšuje konflikte. Zmanjšanje populacije tako postaja samo sebi namen, kar je v nasprotju z namenom Odloka, ki je posledično nezakonit. Kako naj bi takšno zmanjšanje števila medvedov, ki ne sme škodovati ohranitvi ugodnega stanja populacije, odločilno vplivalo na javno mnenje o medvedih, tj. na problem, ki se ga želi rešiti z usmrtitvijo živali, pa ostaja nepojasnjeno.

Zaradi zavarovanja pred nastankom nepopravljive škode na populaciji rjavega medveda, je AAG predlagalo tudi izdajo začasne odredbe z zadržanjem izvajanja Odloka, do končne odločitve sodišča. Po objavi odloka dne 23.11.2018 je bilo v manj kot 1 mesecu odvzetih že čez 40 medvedov, kar predstavlja skoraj polovico kvote iz predhodnih letih odvzema na letni ravni. Upamo, da bo sodišče ugodilo predlogu za začasno odredbo in odpravilo Odlok.

Pripravila:
Monika Naumovski,
varuhinja pravic živali - društvo za Osvoboditev živali
S tem ne izgubite ničesar, saj sicer ta denar ostane državi
Prispevajte sredstva in pomagajte živalim
Včlanite se v društvo in pomagajte živalim
Naročite se na brezplačne
e-novice društva!

Odjava