Aktualno


  Mediji

Cirkuške živali doživljajo velik stres

Tiskovno sporočilo

V zadnjih mesecih so po mnogih slovenskih krajih gostovali cirkusi z živalmi. V Društvu za osvoboditev živali in njihove pravice nasprotujemo uporabi in zlorabi živali v cirkuške namene. Narava živali je pač takšna, da težko prenašajo prevzemanje naučenih vzorcev obnašanja, zato je pri dresiranju živali v cirkusu največkrat uporabljena prisila. Carol Buckley, ustanoviteljica Slonjega svetišča (The Elephant Sanctuary), kjer so Lottie in njene prijateljice našle pribežališče, je bila sama nekoč znana dreserka slonov in cirkuška izvajalka. »Uporabljanje kaznovanja za vlivanje strahu je stalna praksa v cirkuški industriji,« pravi. »Vsi sloni v cirkusu so izurjeni po tej metodi. Nemogoče je trenirati slona za izvajanje cirkuških rutin zgolj s pozitivnim pristopom.« Medtem ko mnogi cirkusi in trenerji slonov zanikajo, da bi bile njihove živali kakorkoli fizično zlorabljene, pa je mentalno in fizično trpljenje, ki je neločljivo povezano z življenjem cirkuškega slona, od ujetništva do socialne prikrajšanosti, očitno vsakomur, ki ima vsaj osnovno znanje o slonovi naravni socialni strukturi in okolju.
V divjini samice preživijo vse življenje v isti družinski skupini: matere, hčere, sestre, tete, sestrične. To razširjeno družino držijo skupaj neverjetno močne vezi in zapleteni, ljubeči odnosi. Joyce Poole, ki je 26 let preučevala slone v njihovem naravnem okolju, opisuje kako nežno čreda skrbi za male slončke: »Nikoli nisem videla, da bi bili mladički kaznovani,« pravi. »Mladičke so varovali, tolažili, ljubkovali, mirili in reševali. Vendar kaznovali, nikoli.«
Za slone v njihovem naravnem okolju ni nič nenavadnega, da v iskanju hrane prepotujejo tudi do petdeset milj na dan. Ta dnevna aktivnost je osnovnega pomena za slonovo psihično in fizično blagostanje. Nasprotno pa cirkuški sloni dneve preživljajo vklenjeni na enem mestu, na urjenju, izvajanju predstav ali pa jih prevažajo iz kraja v kraj.
Vir: http://www.aquarianonline.com/Values/elephantsplace.htm

Vedenjski pokazatelji stresa pri živalih vključujejo: spremembe v telesni govorici, prevelika odvisnost, visok nivo izogibanja, apatija, povišan nivo agresije, znaki stereotipnega vedenja. Stereotipi so pogosti pri živalih v ujetništvu in vključujejo dejanja kot so hoja gor in dol, labilno ravnotežje ter zmajevanje z glavo, ob pomanjkanju stimulacije pa kažejo znake razdraženosti, zadržanosti, frustracije in stresa.

Raziskave so pokazale:
  • da se levi v ujetništvu soočajo s prekomerno težo, neaktivnostjo in stereotipnim vedenjem (Altman, 2005)
  • tigri so razvili in razširili socialne sisteme z omejenimi socialnimi interakcijami. Preučevanja tigrov v ujetništvu dajejo slutiti, da prisotnost tigrov v sosednjih kletkah povzroča stres in frustracije ter vodi v stereotipno vedenje - hoje gor in dol (De Rouck, 2005)
  • pri transportu tigri kažejo izrazit stres. To se pojavlja tudi pri tistih, ki so navajeni na transport. Cirkuškim tigrom se kot posledica transportnih pogojev poviša telesna temperatura (Nevill, 2004). Ti znaki stresa se kažejo tudi po transportu (Dembiec, 2004).


Cirkuške živali zagotovo izkušajo ogrožanje blagostanja. Živali kažejo psihične, fizične in fiziološke znake stresa. (Cox, 1998) Predstava je potencialno ena od najbolj stresnih situacij, ki jih izkusi cirkuška žival. (Ruth Cox, članica WildCRU na Oxfordski Univerzi)


Stanko Valpatič, predsednik





S tem ne izgubite ničesar, saj sicer ta denar ostane državi
Prispevajte sredstva in pomagajte živalim
Včlanite se v društvo in pomagajte živalim
Naročite se na brezplačne
e-novice društva!

Odjava