Načrt strani| Povezave
Gradimo  živalim  prijazno  Slovenijo
Domača stran
Teme
Varuh pravic živali
Cerkev in živali
Revija
Mediji
Nakup
Akcije in shodi
Živalim prijazna živila
Forum
O društvu
Naročite se na brezplačne
e-novice društva!
  
Odjava

  Forum
 Pogosta vprašanjaPogosta vprašanja   IščiIšči   Seznam članovSeznam članov   Skupine uporabnikovSkupine uporabnikov   Registriraj seRegistriraj se 
 Tvoj profilTvoj profil   Pregled zasebnih sporočilPregled zasebnih sporočil   PrijavaPrijava 

Plutarh in Rouseau(v ozadju Pitagora)

 
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po forumu -> Razno
Poglej prejšnjo temo :: Poglej naslednjo temo  
Avtor Sporočilo
mh



Pridružen/-a: 02 Feb 2008 18:09
Prispevkov: 39
Kraj: Črenšovci

PrispevekObjavljeno: Ned Jan 23, 2011 11:00 am    Naslov sporočila: Plutarh in Rouseau(v ozadju Pitagora) Odgovori s citatom

¨Vprašaš me,¨pravi PLutarh¨zakaj Pitagora ni jedel mesa.¨Jaz pa te vprašam,kakšen pogum je moral imeti prvi človek,ko je prinašal k svojim ustom meso ubite živali,ko je s svojimi zobmi glodal kosti živali,ki je komaj poginila,ko je podstavljal predse trupla in ko je požiral ude živali,ki so še pred nekaj trenutki skakale,meketale,tulile in se razgledovale okoli.Kako so mogle njegove oči prenašati pogled na ubijanje?Kako je mogel klati,odirati in razkosovati ubogo žival,ki se ni mogla braniti?Kako je je mogel prenašati pogled na meso,ki je še utripalo?Ali mu ni že sam duh povzročal bruhanja?A le se mu ni zagabilo in zastudilo in ali se ni zgrozil,ko je moral čistiti rane,ko je moral umivati z njih črno,strnjeno kri, s katero so bile pokrite.

¨Odprta se je koža vila vsa po zemlji:
meso še žalostno na ražnju je cvrčalo.
Brez groze ni ga človek mogel zaužiti.
Stok žrtve dolgo še mu v ušesih je zvenel.¨

To je moral človek misliti in občutiti,ko si je prvič drznil pripraviti tako strašen obed,ko se mu je prvič zahotelo po živem bitju,ko si je želel nasititi se z mesom živali,ki se je še pasla,in ko je pričel razmišljati,kako bi zaklal,razsekal in skuhal ovco,ki mu je lizala roko.Opravičeno bi se lahko čudil tistim,ki so začeli s takimi okrutnimi obedi,ne pa tistim,ki so se takih vzdržali.In vendar bi prvi lahko navedli opravičila za svoje barbarstvo,ki pa za nas nimajo nobene veljave;mi smo torej še stokrat večji barbari kot ti.¨

Smrtni ljubljenci bogov,bi nam dejali ti prvi ljudje,primerjajte čase.Pomislite,kako srečni ste vi in kako revni smo bili mi.Še je bila sprememba letnih časov brez vpliva na deviško deželo in na s parami prenasičen zrak,divje reke so povsod prebijale bregove,ribniki,jezera in globoka močvirja so tvorila tri četrtine zemeljske površine,ostala četrt pa je bila prekrita z grmičevjem in neplodnimi gozdovi.Zemlja še ni rodila nobenih okusnih plodov,nismo imeli nobenega poljedelskega orodja,pa tudi uporabljati ga nismo znali..Tistemu,ki ni sejal,se tudi setev ne bliža.Tako nas je stalno mučila lakota.Pozimi sta bila mah in drevesna skorja naša hrana.Sveže pirične in vresove koreninice so bile poslastica za nas,če pa smo našli bukov žir,orehe ali želode,smo plesali od veselja okoli hrasta ali bukve ob zvokih svojih preprostih pesmi in imenovali smo svojo zemljo hraniteljico,svojo mater.To je bil naš edinstveni praznik,to so bile naše edine igre.Vse ostalo naše življenje je bilo bolečina,trpljenje in revščina.

Ko nam končno gola zemlja ni nudila ničesar več,smo se čutili prisiljene,da zaradi svoje ohranitve razžalimo naravo in da raje pojemo tovariše svoje revščine,kakor pa da z njimi poginemo.Toda kdo vas sili,okrutni ljudje,da prelivate kri?Glejte,kakšno izobilje dobrin vas obkroža!Kolikšno množino plodov rodi zemlja za vas!Kolikšna bogatstva vam nudijo polja in vinogradi?Koliko živali vas hrani s svojim mlekom in oblači s svojo volno?Kaj zahtevate še več?In kaj vas goni,da toliko ubijate,čeprav plavate v izobilju dobrin in življenjskih potrebščin?Zakaj lažno obtožujete svojo mater,da vas ne more preživljati?Zakaj grešite zoper Cerero,ki vam je dala tako svete zakone,in zoper Bakha,tolažnika lljudi?Kakor da bi njihovi prebogati darovi ne zadostovali za vzdrževanje človeškega rodu!Od kod jemljete drznost,da mešate na svojih mizah hkrati s krvjo živalsko mleko,ki vam ga dajejo?Panterji in levi,ki jih imenujete zveri,slede prisiljeno svojemu nagonu in ubijajo drug živali,da bi mogli živeti.Vi pa,stokrat bolj okrutni,zatirate svoj nagon brez potrebe,da se lahko predajate svojemu okrutnemu poželenju.Živali,ki jih jeste,niso take,ki se same hranijo do drugih.Vi ste lakomni samo na nedolžne in krotke živali,ki nikdar nikomur ne store ničesar žalega,ki so vam vdane,ki vam služijo in ki jih vi za plačilo,ker so vam služile,požrete.

O ti nenaravni morilec!Ali si še vedno trdno prepričan,da te je narava ustvarila zato,da uživaš bitja iz mesa in krvi,ki so tebi podobna in ki enako čutijo in živijo kot ti?Tedaj pač udušiš gnus,ki ti ga je narava vlila do tako groznih obedov.Ubijaj živali,toda z lastnimi rokami,brez zank in brez nožev,raztrgaj jih s svojimi nohti,kot to delajo levi in medvedi,zgrabi z zobmi bika in raztrgaj ga na kose,zapiči svoje nohte,zapiči svoje nohte v njegovo kožo,pojej jagnje povsem živo,požri njegovo meso dokler je še toplo,pobij njegovo dušo hkrati z njegovo krvjo.Mraz te stresa,ne upaš si,da bi čutil pod svojimi zobmi še utripajoče,živo meso!Siromak!Najprej ubiješ žival,nato jo poješ,kakor da bi hotel,da dvakrat pogine.In to še ni dovolj!Mrtvo meso se ti še upira,tvoje črevesje ga ne more prenesti,moraš ga prej predelati z ognjem,moraš kuhati,peči in z začimbami prikriti njegov pravi okus.Potrebne so ti osebe za nadevanje,kuhanje,obračanje,osebe,ki odvzamejo ubiti živali,kar je v njej ostudnega,in ki pripravijo ubito telo tako,da okus,omamljen od teh dodatkov,ne odvrača tega kar mu je tuje,da z užitkom ješ trupla,katerih pogled bi celo oko komaj preneslo.¨

Odlomek iz knjige Emil ali o vzgoji Jeana Jaquesa Rousseauja,stran 145-146.V bistvu gre za prepis Plutarhove razprave,kar pisec knjige Rousseau iskreno navede.
Mene fascinira Plutarh z izjemno pronicljivostjo,umom in razumom,vedenjem,čustvom in nenadkriljivo etiko.
Koliko neizmernejša je neumnost človeka danes,ko sploh več ničesar ne vidi,ničesar ne zazna,ničesar ne dojame,ujetnik preiskovanja in zamegljevanja nepomembnosti mikrosvetov.
Kako neizmerna je postala že njegova civilizacijska poškodovanost,le kaj bi bilo tisto,da bi se ovedel in začel spet videvati?!
Si zamišljate,kaj nam lahko ponudijo recimo sodobni filozofi danes??

Hm….bore malo in še to je manj od nič.
_________________
kad se male ruke slože sve se može….
Nazaj na vrh
Poglej uporabnikov profil Pošlji zasebno sporočilo [ Skrito ] Obišči avtorjevo spletno stran
Pokaži sporočila:   
Objavi novo temo   Odgovori na to temo    Kazalo po forumu -> Razno
Časovni pas GMT + 1 ura, srednjeevropski - zimski čas
Stran 1 od 1

 
Pojdi na:  
Ne, ne moreš dodajati novih tem v tem forumu
Ne, ne moreš odgovarjati na teme v tem forumu
Ne, ne moreš urejati svojih prispevkov v tem forumu
Ne, ne moreš brisati svojih prispevkov v tem forumu
Ne ne moreš glasovati v anketi v tem forumu


Powered by phpBB © 2001 - 2005 phpBB Group
Theme ACID v. 2.0.18 par HEDONISM