Aktualno


  Protesti in shodi

Živinoreja ubija - 12.4.2006

Na demonstracijah se je zbralo kakšnih 100 ljudi, ki so po uvodnem delu na Dvornem trgu v sprevodu odšli do parlamenta, nato k Prešernovem spomeniku, od tam k stolnici in nato zopet nazaj na Dvorni trg, kjer se je prireditev tudi končala. Prišlo je tudi nekaj medijev.

V nadaljevanju so objavljeni teksti, ki so bili prebrani v okviru prireditve, zraven pa je nekaj slik, katerih avtor je Tomaž Grom.





Dvorni trg

Živinoreja ubija

Živinoreja je dejavnost, ki ima zelo pomembno vlogo v družbi. Večina misli, da je ta vloga pozitivna, vendar pa je to zmota. Vloga živinoreje v družbi ni pozitivna, kajti živinoreja je dejavnost, ki uničuje ljudi, živali in naravo. Živinoreja je dejavnost, ki uničuje temelje družbe.

Največje žrtve živinoreje so živali. Živali v masovni živinoreji neizmerno trpijo, kar velja tudi pri prevozih v klavnice. V klavnicah se dogajajo brutalni umori. Mnoga živa bitja, ki jih klavec razpara, so še pri zavesti. Živa bitja tulijo in cepetajo v smrtnem strahu zaradi peklenskih bolečin. Živali, ki čakajo v vrsti, morajo mnogokrat sodoživljati smrtne muke svojih predhodnic in vedo, da se bo njim godilo prav tako. Živalska geta in klavnice so mesta nepredstavljivega trpljenja živih bitij, bitij, ki čutijo oz. občutijo bolečino in strah prav tako kot človek.

Živinoreja očitno smatra živali samo kot sredstvo za proizvodnjo končnega produkta, torej mesa. Živali so sredstvo za doseganje dobička. Takšen dobiček je krvav dobiček, dobiček, pridobljen z morjenjem nedolžnih živih bitij. Živali v živinoreji nimajo pravice do življenja, nimajo pravice do svojega dostojanstva, niti nimajo pravice do življenja primerno svoji vrsti. Imajo status stvari in z njimi se lahko dela bolj ali manj vse, kar oblasti pade na pamet. V Sloveniji masovna živinoreja obsega neverjetne številke. Tako so npr. v letu 2005 pomorili v klavnicah blizu 30 milijonov nedolžnih prebivalcev Slovenije, predvsem živalskih mladičev. Največ žrtev je med perutnino, saj levji delež umorov pade na to vrsto živali. Več kot 20 milijonov kokoši, piščancev, puranov, gosk, rac in drugih živali je pomoril kruti človek v letu 2005 v Sloveniji. Seštevek zadnjih deset let je verjetno nekje okoli 200 milijonov pomorjenih živali, v samostojni Sloveniji pa je bilo tako pomorjenih že kakšnih 300 milijonov nedolžnih živih bitij. Očitno živimo v državi, kjer vladajo poboji, mučenje in trpljenje. Tako hvaljena pravna država dopušča grozodejstva največjega kalibra. Mnoga živa bitja ji ne pomenijo nič, so samo sredstvo za pridobivanje davkov. Država pobira davke v potokih krvi nedolžnih živih bitij, z mučenjem in morjenjem prebivalcev Slovenije država polni proračun. S krvavim denarjem si nekateri kujejo svojo kariero. Čeprav je v Sloveniji protiustavno vsakršno spodbujanje k nasilju, država ne prepove živinoreje oz. klavnic, ki niso spodbujanje k nasilju, temveč že samo nasilje. Podobno je tudi drugod. Na svetu letno pomorijo več deset milijard živali za prehrano.

Mnogi menijo, da je živinoreja upravičena in da daje proizvod, ki je koristen za človeka. Gre za veliko zmoto. Strokovnjaki danes ne dvomijo več, da vegetarijanska prehrana zagotavlja optimalno kritje potreb po hranilnih snoveh. To velja za vse starostne skupine. Vedno več znanstvenih študij dokazuje, da je uživanje mesa (tudi rib) rizični faktor za številna obolenja. Meso povzroča mnoge civilizacijske bolezni kot npr. sladkorno bolezen, prekomerno težo, škoduje kostem, pospešuje vnetja in bolečine, pospešuje srčni infarkt in arteriosklerozo, povzroča depresije, je rizični faktor za raka…Za uživalce mesa obstaja tudi dvakrat višje tveganje, da zbolijo za demenco, torej očitno uživanje mesa škoduje tudi inteligenci. Vedno več znanstvenih študij dokazuje, da je vegetarijanska prehrana varnejša za ljudi in da so vegetarijanci bolj zdravi in dlje živijo. V Sloveniji je več kot 70% smrti posledica najpogostejših kroničnih nenalezljivih bolezni, pri čemer ima zelo pomembno vlogo meso. Letno tako umre v Sloveniji več kot 10.000 ljudi, pri smrti katerih ima meso zelo pomembno vlogo. Torej, zaradi mesa ne umirajo samo milijoni živali, temveč tudi deset tisoči ljudi.

Masovna živinoreja pa ne uničuje samo živali in s svojim produktom – mesom tudi ljudi, temveč tudi naravo. Pri tej dejavnosti se tvorijo velike količine gnojevke. Vsebovani nitrat onesnažuje podtalnico. Izhlapevanje amonijaka iz gnoja ter gnojevke prispeva k nastanku kislega dežja in izumiranju gozdov. Proizvodnja mesa sprošča velike količine CO2 kot tudi metana, plina, ki sta zelo škodljiva za naravo. 50 % porabe pitne vode gre v breme masovne živinoreje. Za en kilogram govedine se porabi v povprečju kar 32.000 litrov pitne vode, za kilogram jabolk 50 litrov, za kilogram pšenice pa 106 litrov. Delež mesne in mlečne proizvodnje pri eroziji tal je 85%, tretjino vseh surovin porabi masovna živinoreja. Vsaki dve sekundi je uničeno gozdno področje velikosti nogometnega igrišča – večinoma za pridobitev pašnih površin, ki so potrebne za živinorejo. Pri proizvodnji krme za masovno živinorejo se dodatno uničuje narava z uporabo raznih strupov, kot so pesticidi, insekticidi, herbicidi .... Podobno velja za Slovenijo. Vse to uničevanje, da se proizvede meso.

Za meso bi tako lahko rekli, da je množini morilec. Seveda ni edini, vendar je njegova vloga zelo velika. Zaradi mesa umirajo živali, umirajo ljudje, umira narava. Tako bi za meso lahko tudi rekli, da je sredstvo za množično uničevanje življenja. Zgodovinsko gledano je meso pomorilo bistveno več živih bitij, kot npr. vse atomske bombe skupaj.

Po ustavi se gospodarska dejavnost ne sme izvajati v nasprotju z javno koristjo. Javna korist je lahko podana samo takrat, ko ima neka dejavnost koristne posledice za družbo. Ne more biti javna korist podana takrat, ko ima neka dejavnost korist za mali segment družbe, za večino pa ima negativne posledice. Ker živinoreja nima koristnih posledic za družbo, temveč izjemno negativne, saj zaradi nje umirajo živali, ljudje in narava, je v nasprotju z javno koristjo. Umiranje živali, ljudi in narave ne more biti javna korist. Masovno živinorejo bi bilo tako potrebno prepovedati, saj je v nasprotju z ustavo.

Najboljše kar lahko človek stori zase, za sočloveka, živali in naravo je torej, da postane vegetarijanec.




Parlament



Državni zbor Republike Slovenije
Ljubljana

Spoštovane poslanke in poslanci!

V mesecu aprilu 2005 smo Državnemu zboru, in s tem tudi vam, predložili med drugim Peticijo za odpravo subvencij uničevalnemu kmetijstvu. V njej smo predlagali, da naj Državni zbor stori vse, kar je v njegovi moči, da se bodo odpravile državne subvencije tistim vejam kmetijstva, predvsem pa masovni živinoreji in z njo povezanim dejavnostim, ki zastrupljajo oz. uničujejo naravo ter živali in s tem tudi ljudi. Odgovora nanjo od vas oz. Državnega zbora nismo prejeli, pa čeprav naša ustavna pravica do peticije vsebuje tudi dolžnost državnega organa, da nanjo odgovori. Samo mimogrede: sprašujemo se, ali nam ni bila s tem kršena naša ustavna pravica do peticije?

Ker se stanje v zvezi z uničevanjem narave in živali v zadnjem letu ni izboljšalo, še vedno se na veliko uničuje narava, vključno z živalmi in človekom, pri čemer ima kmetijstvo, ki je podprto z državnimi subvencijami pomemben delež, še enkrat naslavljamo na Državni zbor, pri čemer kot Državni zbor smatramo, da ne bo kakšne pomote, vas, spoštovane poslanke in poslanci, peticijo za odpravo subvencij uničevalnemu kmetijstvu, ki smo jo sicer Državnemu zboru predložili že v aprilu 2005. Upamo, da bomo tokrat nanjo dobili odgovor.

Peticija
za odpravo subvencij uničevalnemu kmetijstvu


Stanje narave v Sloveniji je zelo slabo. Voda in zrak sta bolj ali manj zastrupljena, prst v zemlji umira, rastlinski svet je vedno bolj bolan, kar velja tudi za vse vrste živali. Tudi s človekom ni nič bolje.

Zelo pomembno vlogo v uničevanju oz. ogrožanju narave, živali in ljudi ima kmetijstvo.

Konvencionalno poljedelstvo, ki prideluje rastlinsko hrano za potrebe človeka in živali, uporablja veliko umetnih gnojil, pesticidov in drugih strupenih snovi. Vse te snovi zastrupljajo zemljo, zrak in vodo. Preko rastlinskih živil, ki so produkt tega poljedelstva, strupi prihajajo tudi v živali in seveda v ljudi. Znanstveniki ugotavljajo, da je človek vedno bolj zastrupljen.

Bolj kot konvencionalno poljedelstvo uničuje naravo masovna živinoreja. Živinorejske farme proizvedejo dnevno velike količine urina in iztrebkov. Ti odpadki pronicajo v tla in se izpirajo v reke in jezera, kar povzroča v vodah povečane količine nitratov, fosfatov, amoniaka in raznih bakterij. To ubija živali in rastline v vodi. Pri proizvodnji enega kilograma svinjskega mesa nastane 15 kg gnojevke. Vsebovani nitrat uničuje podtalnico. Izhlapevanje amoniaka iz gnoja ter gnojevke prispeva k nastanku kislega dežja in izumiranju gozdov. Proizvodnja mesa sprošča velike količine CO2, posebno s požiganjem tropskih deževnih gozdov. Govedo proizvede letno okoli 100 milijonov ton metana – 20% skupne emisije tega zelo strupenega plina. Vsaki dve sekundi je uničeno gozdno področje velikosti nogometnega igrišča – večinoma za pridobitev pašniških površin, ki so potrebne za živinorejo. Posledic uničenja za zemeljski vodni ter klimatski obtok zemlje še ni mogoče predvideti. Delež mesne in mlečne proizvodnje pri eroziji tal je 85%, tretjino vseh surovin porabi masovna živinoreja. Masovna živinoreja porabi 50% vse pitne vode, za proizvodnjo enega kilograma mesa porabijo povprečno 100 krat več vode kot za en kilogram žita ali zelenjave. Poleg vsega tega se porabi velike količine energije za transport, hladilnice za meso in podobno, kar vse dodatno negativno vpliva na naravo. Vse to velja smiselno tudi za Slovenijo. Čeprav so znani negativni učinki masovne živinoreje, se planira še večja poraba mesa, kar pomeni še več uničenja.

Živali v masovni živinoreji neizmerno trpijo, kar velja tudi pri prevozih v klavnice. V klavnicah se dogajajo brutalni umori. Mnoga živa bitja, ki jih klavec razpara, so še pri zavesti. Živa bitja tulijo in cepetajo v smrtnem strahu zaradi peklenskih bolečin. Živali, ki čakajo v vrsti, morajo mnogokrat sodoživljati smrtne muke svojih predhodnic in vedo, da se bo njim godilo prav tako. Klavnice so mesta nepredstavljivega trpljenja živih bitij, bitij, ki čutijo oz. občutijo bolečino in strah prav tako kot človek. Živali so oropane svojega dostojanstva in pravic ter zlorabljene kot nobeno drugo živo bitje.

Vendar pa meso ne uničuje samo narave in živali, uničuje tudi človeka. Znanstveno je dokazano, da je meso škodljivo in da povzroča mnoge civilizacijske bolezni, kot so npr. bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, rak. Meso škoduje kostem, povzroča depresije, škodilo pa naj bi tudi inteligenci. V zadnjem času je bilo odkrito celo to, da človekovo telo prek imunskega sistema zavrača meso in da je to popolnoma naravna reakcija telesa. Očitno gre za obrambo telesa pred škodljivimi tujimi snovmi. Tudi za mleko se ugotavlja, da je škodljivo živilo.

Velik del uničujočega kmetijstva se financira iz državnih subvencij, predvsem masovna živinoreja oz. proizvodnja mesa in mleka. Državni denar se po mnenju društva lahko uporablja samo za tiste dejavnosti, ki ne škodujejo naravi, živalim in ljudem. Državne subvencije predvsem za masovno živinorejo in z njo povezane dejavnosti so škodljive, saj omogočajo oz. sodelujejo pri uničevanju narave, živali in ljudi.

Po 2. členu Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem ima vsakdo pravico do najvišje možne stopnje zdravja in dolžnost skrbeti za svoje zdravje; nihče ne sme ogrožati zdravja drugih. Državne subvencije, s katerimi se financira proizvodnja mesa in mleka, vsaj posredno ogrožajo, zaradi njune škodljivosti, zdravje ljudi, zaradi česar so v nasprotju z zakonom. Ogrožajo tudi naravo in uničujejo živali.

Na podlagi navedenega

Društvo za osvoboditev živali in njihove pravice predlaga Državnemu zboru,
da stori vse, kar je v njegovi moči, da se bodo odpravile državne subvencije tistim vejam kmetijstva, predvsem pa masovni živinoreji in z njo povezanim dejavnostim, ki zastrupljajo oz. uničujejo naravo in živali in s tem tudi ljudi.





Prešernov spomenik



O lovu in ribolovu

Nahajamo se v bližini Ljubljanice. V tej reki se, tako domnevamo, nahajajo tudi ribe in druge vodne živali.

Mnogi mislijo, da ribe niso živa bitja, mnogi mislijo, da ribe niso živali ali da ne občutijo bolečin. Vendar pa je to velika zmota. Dokazano je, da so ribe živali, ki občutijo bolečino in stres. To bi lahko predramilo vest tistih, ki lovijo ribe za prehrano kot tudi tiste, ki jih lovijo iz dolgega časa, seveda pa tudi državo, ki to dovoljuje. Posebej še zaradi tega, ker tudi za ribe, glede na to, da občutijo bolečino, velja Zakon o zaščiti živali. Nihče ne sme brez utemeljenega razloga povzročiti živalim trpljenja, bolezni ali smrti, določa omenjeni zakon, ki določa tudi to, da se šteje za mučenje živali, če se povzroči živalim hujšo poškodbo ali dalj trajajoče ali ponavljajoče trpljenje ali škodi njenemu zdravju oz. če gre za nepotrebno usmrtitev živali. To velja torej tudi za ribe.

Ribolov za prehrano ni potreben, saj ima človek na razpolago mnogo drugih živil, pridobljenih brez ubijanja živali. Riba je prav tako kot meso drugih živali s prehrambno-fiziološkega stališča nepotrebno živilo, saj je mogoče vse snovi, ki so v ribah in jih potrebuje človek, dobiti tudi iz rastlinskih virov, poleg tega pa je v veliko primerih tudi dejavnik zdravstvenega tveganja, saj je obremenjena z mnogi strupi iz okolja, celo z živim srebrom. Najnovejša znanstvena spoznanja tudi za tako opevano omega 3-maščobno kislino dokazujejo, da ne varuje srca, temveč da je celo dejavnik tveganja za srčne bolezni. Zato je ribolov, kot že navedeno, zaradi prehranskih namenov nepotreben in bi ga zato lahko smatrali za mučenje živali. To vsekakor velja tudi za športni ribolov. Nerazumljivo je, da mnogi ljudje morijo živa bitja iz športnih nagibov ali iz sle po ubijanju. Kako klavrno je pogledati kakšno sliko iz časopisov, kjer se razkazuje ribič z veliko ribo, ki jo je privlekel na obalo po dolgotrajnem boju, po boju, kjer se je riba borila za svoje življenje, mogoče več deset minut ali celo uro, ribič pa za svojo trofejo. Neskončne minute je trajal smrtni boj nedolžne ribe za njeno življenje, neskončne minute je trajalo nepredstavljivo trpljenje te živali zaradi človeške sle po ubijanju. In takšen ribič se nato razkazuje v javnosti s svojo žrtvijo kot heroj, verjetno pa se sploh ne zaveda, kakšno nepredstavljivo trpljenje je povzročil ubogi živali. Takšne slike so za na stene podzemnih jam, za v kameno dobo, in ne za v časopise v 21. stoletju. Kako neetična so ribiška tekmovanja, kjer ribiči na očeh javnosti povzročajo živim bitjem grozljive bolečine in trpljenje in to samo zato, da dobijo neko nagrado. Vse to je mučenje živali, saj so vse smrti rib nepotrebne. Morjenje rib ne more imeti koristnih posledic, kajti koristna posledica je lahko samo tista posledica, ki je koristna za vse dele družbe in ne samo za en del.

Če gremo še nekoliko dlje, pridemo v gozdove. Tudi tu še vedno traja vojna proti živalim. Vsako leto lovci v Sloveniji pobijejo okoli 100.000 divjih oz. poljskih živali. Čeprav je lov nepotreben, ga država še vedno dovoljuje oz. ga celo ukazuje. Gozdovi so polni krvi, v njih vlada nasilje, ki ga povzroča nevedni in krut človek. Namesto da bi tisti, ki so na oblasti, skrbeli za pozitiven odnos do živali in narave, odrejajo ali podpirajo kruto morjenje živih bitij, v glavnem skrivajoč se za plaščkom, imenovanim regulacija naravnega ravnovesja. Kako lahko krut človek sploh ve, kakšno je naravno ravnovesje v nekem prostoru, saj bolj ali manj vidi samo užitek ob ubijanju ali dobiček. Vprašanje je, ali lahko normalen človek ubije ali pa odredi uboj živega bitja? Lov je stranska obliko človekove duševne bolezni, je izjavil prvi nemški zvezni predsednik Heuss. Človek, ki je že mnogokrat dokazal svoje neznanje, meni, da je nad naravo, da lahko posega v naravne zakonitosti, da lahko posega v življenje živali in da to ne bo imelo posledic. Rezultati te zmote so že vidni in bodo imeli za človeka nepredstavljivo negativne posledice. Kri živali bo padla, in že pada, nazaj na tiste, ki so jo prelili. To je zakonitost, ki jo lahko človek sicer ignorira, vendar pa ji ne more ubežati, kajti, kar seješ, to žanješ.

Pokoli medvedov se nadaljujejo. Čeprav država sploh ne ve koliko je medvedov v Sloveniji, je v letu 2006 odredila pomor kar 100 medvedov. Čeprav nasilje vedno rodi novo nasilje, država vztraja pri nasilnem reševanju problemov, problemov, ki jih je sama povzročila z napačno politiko. Čeprav je javnost, tudi mednarodna, protestirala proti pomoru medvedov, ti tečejo dalje. Mnogih slovenskih oblastnikov, ki bi lahko preprečili pokole živali, ne zanima trpljenje živali, ne zanima jih usoda prebivalcev Slovenije, ki jih zverinsko pobijajo. V Sloveniji je bilo v koledarskih letih 2002 do 2005, ko je tekel projekt LIFE III – Ohranitev velikih zveri v Sloveniji – Faza I (Rjavi medved), ta pa naj bi prispeval k dolgoročni ohranitvi rjavega medveda v Sloveniji, odvzetih iz narave kar 363 medvedov, večina od njih, med njimi tudi mnogo mladičev, je umrla nasilne, grozljive smrti s strani lovskih pušk. Tako bi bilo mogoče reči, da omenjeni projekt medvedom ni prinesel nič dobrega, ni prinesel življenja, temveč več sto medvedom nič drugega kot smrt. Seveda to na vrsto, ki naj bi se s tem projektom varovala, ni moglo imeti pozitivnega vpliva, kar seveda velja tudi za medvedji habitat.

Med Ljubljanico in gozdovi je cerkev. Ta večtisočletna institucija nosi največji del odgovornosti za tragično usodo živali in seveda tudi narave. Je odgovorna za smrt stotine milijard živali in je tako ali drugače prelila nepredstavljivo količino živalske krvi. Nismo slišali, da bi cerkev protestirala zaradi pokola medvedov, nismo slišali, da bi cerkev protestirala zaradi grozljivih pokolov tjulnjev v Kanadi, ne slišimo njenega protesta zaradi pomorov živali v klavnicah, ne slišimo njenih protestov zaradi morjenja v gozdovih. Pa so medvedi, tjulnji ter živali v klavnicah in gozdovih od Boga ustvarjena bitja. In zanje tudi velja Ne ubijaj!

Več o tem pa pred stolnico.



Pred stolnico




Msgr. Alojz Uran,
ljubljanski nadškof in metropolit
Nadškofija Ljubljana
Ciril-Metodov trg 4
Ljubljana


O pobijanju živali ob veliki noči

Spoštovani g. Uran!

V Sloveniji, in seveda ne samo v Sloveniji, teče kri nedolžnih živih bitij. Samo v mesecu februarju tega leta je bilo v klavnicah umorjenih prek 2 milijona živalih, od tega največ perutnine. Letno se v Sloveniji pomori v hišah smrti blizu 30 milijonov živali. Tudi v slovenskih gozdovih teče kri nedolžnih bitij. Lovci letno postrelijo kakšnih 100.000 živali, nedolžnih živih bitij.

Pred nami je velika noč, poleg božiča eden najpomembnejših praznikov Katoliške cerkve. V tem času kristjani praznujejo in se veselijo Jezusovega vstajenja, mnogi z velikonočno šunko ali drugimi izdelki iz mesa. Te proizvode je blagoslovila Katoliška cerkev.

Velikonočna šunka, ki jo je blagoslovila cerkev, ni zrastla na drevesu. Tudi ni nastala sama iz sebe ali iz nič. Včasih je bila ta šunka žival. Včasih je bila ta šunka živo bitje, bitje z občutki in čustvi.

Kje so korenine morjenja živali?

Po nauku Katoliške cerkve je zakonito uporabljati živali za hrano in izdelovanje obleke. Zakonito je, da živali pomagajo človeku pri razvedrilu. Če obstajajo v pametnih mejah, so medicinski in znanstveni poskusi na živalih nravno sprejemljivi postopki, še piše v katekizmu te cerkve. Katoliška cerkev podpira tudi lov na živali, kot tudi poskuse na živalih.

Korenine morjenja živali za prehrano so torej v cerkvenem nauku. Ta nauk velja že več stoletij oz. tisočletij in ima za živali pogubne in smrtonosne posledice. Iz dejstva, da se sme ubijati živali za prehrano, je v zadnjem času nastala masovna živinoreja, pri kateri vsako leto po svetu za človeško prehrano ubijejo več deset milijard živali. V Sloveniji so v zadnjih desetih letih zaklali kakšnih 200 milijonov živih bitij. V vsej cerkveni zgodovini pa je bilo pomorjenih več sto milijard živali in glavna podlaga za to morjenje je bila oz. je že omenjena živalim sovražna cerkvena ideologija.

Vendar pa se stvari lahko spremenijo. Katoliška cerkev lahko ta svoj, do živali nenaklonjen nauk, spremeni in svojim vernikom zapove neuživanje mesa, s čimer se bo nehalo klanje živali za prehrano. In podlago za to bo Katoliška cerkev našla celo v svojem katekizmu in tudi bibliji kot seveda tudi v življenju Jezusa iz Nazareta.

Tako iz katoliškega katekizma izhaja, da so živali od Boga ustvarjena bitja in ta jih obdaja s skrbjo svoje previdnosti. Bog je navzoč v najgloblji notrini vseh svojih ustvarjenih bitij in s stvarjenjem Bog, tako katekizem, ne prepusti ustvarjenega bitja njemu samemu, temveč ga vsak trenutek vzdržuje v biti, mu daje delovati in ga nosi v smeri proti cilju. Skrb božje previdnosti za stvarstvo se nanaša na vse, od najmanjših reči do velikih dogodkov sveta in zgodovine, še piše v katekizmu. Iz navedenega je jasno, Bog skrbi za živali in da se ta skrb nanaša tudi na njihovo življenje. To pa izhaja tudi iz biblije, kjer je zabeležena peta Božja zapoved Ne ubijaj!. V bibliji je najti tudi besede preroka Izaije, da kdor ubije vola, je kakor da bi ubil človeka. Ti deli biblije so jasni in kažejo na to, da se živali ne bi smelo ubijati. Nenazadnje je bil tudi Jezus iz Nazarata vegetarijanec in se je na vsakem koraku boril za dobrobit živali, kar izhaja tudi iz biblije, še bolj pa iz nebiblijskih spisov.

V bibliji sicer piše, da je Jezus jedel ribe in jagnje, kar za nekatere pomeni, da ni bil vegetarijanec, vendar pa mnogim ni znano, da obstajajo spisi, ki pojasnjujejo, kaj se je v resnici dogajalo z Jezusom. Po vseh znanih znanstvenih in duhovnih analizah o življenju Jezusa iz Nazareta ni dvomov, da so bili On in Njegovi neposredni nasledniki, to je prvi kristjani, vegetarijanci. Ve se, da Jezus ni zapovedal zaklati jagnjeta za pasho, temveč je bilo to jagnje Njemu in njegovim apostolom ponujeno in da iz vljudnosti ponujene hrane ni odbil.

Duhovna oz. teološka podlaga za prehod iz živalim sovražnega v živalim naklonjen cerkveni odnos torej obstaja.

Zato pozivamo Katoliško cerkev, da začne slediti zapovedi Ne ubijaj! ter učenju in življenju Jezusa Kristusa, prizna živalim neumrljivo dušo in zapove svojim vernikom, da naj ne uživajo več mesa, kot tudi da naj v nobenem pogledu ne izkoriščajo več živali. Takšna cerkvena preobrazba bi imela močan pozitivni vpliv na zaščito živali, varstvo narave in življenje ljudi, saj je nesporno, da je meso množični morilec ne samo živali, temveč tudi ljudi in narave.

Pozivamo vas, da odgovorite naš poziv.

Slika:


  Več o tej temi:

Izjave podpore tujih društev
Vabilo na shod
S tem ne izgubite ničesar, saj sicer ta denar ostane državi
Prispevajte sredstva in pomagajte živalim
Včlanite se v društvo in pomagajte živalim
Naročite se na brezplačne
e-novice društva!

Odjava